6. maj 2022
»Individualizirani posamezniki sicer dihajo vsak svoje življenje, pripovedujejo vsak svojo zgodbo, vendar jih povezuje isti prostor, prebivajo v istem univerzumu posameznega dela.«
Umetnik na slikah spretno manipulira z gledalčevim pogledom, tako da nas povabi, da gledamo celotno delo, pokrajino, hkrati pa nas napelje, da svoj fokus prestavimo iz makro pogleda v množico prizorov, ki se dogajajo na sliki.
6. maj 2022
»Idilične pokrajine v zadnjem planu, ki simbolizirajo čistost, nepokvarjenost, pa so pogosto v dialektičnem odnosu z ostalimi deli slike, saj je njihov vizualni antagonizem utemeljen prav na njunem soobstoju.«
Umetnikove prepoznavne distopične krajine, ki se zdijo kot časovne kapsule neizživete preteklosti, zamrznjenih trenutkov človeške brezvoljnosti in submisivnosti, odgovarjajo obdobju, ki je za dve leti zamrznil svet in spremenil naše predstave o normalnosti.
6. maj 2022
»Cerkev je spremenjena v pastoralno ruševino. Ruševine na umetnikovih delih in cerkvena arhitektura se tako povežejo in sublimirajo arhaičnost, ki je sestavni del arkadijske pokrajine.«
V prezbiteriju nekoč sakralnega prostora zaživi delo Rdeči parazol, nasproti pa mu v zahodnem delu stavbe stoji mural, s katerim z odsotnostjo kakršne koli narativnosti povezuje prostor in vsebino razstave.
